Izbrano iz knjižice Dejana Rengea Konoplja in lan, ki je bila izdana ob priložnosti prireditve Büjraški dnevi Ižakovci leta 1995. Objavljeno z dovoljenjem avtorja.

Kratka zgodovina

Konoplja spada med najstarejše, najdragocenejše in najbolj vsestranske kulturne rastline človeštva. Najstarejši zapisi pričajo, da se je blago iz konoplje že našlo v 8. tisočletju pred našim štetjem. Znanstvena strokovna literatura s področja arhelogije, antropologije, filologije, ekonomije in zgodovine se strinja, da je bila konoplja nekaj tisočletij pred našim štetjem in vse do konca prejšnjega stoletja zelo pomembna kmetijska rastlina. Dajala je osnovo za veliko izdelkov: vlakna, sukno, svetilno olje, papir, kadilo, zdravila. Seme je bilo pomembna hrana za človeka in živali. Prav tako so prepričani, da je bila konoplja tudi najpomembnejša droga in zdravilo v vseh starih kulturah, in to ne v slabem smislu, ampak kot blagodejno zdravilo za razpoloženje, zavest in bolečine.

Dolgo časa so bile lanene in konopljine krpe surovina za izdelavo papirja. Izdelava papirja iz lesa je iznajdba kemične industrije skupaj z veleposestniki gozdov.

V 17. stoletju, v času viška jadrnic, je konoplja v Evropi doživljala pravi razcvet. Skoraj vsa jadra, vrvi, mreže, pa vse do uniform, papirja in kart je bilo izdelano iz konoplje zaradi trpežnosti in odpornosti na vodo in sol. Za osnovno opremo jadrnice je bilo potrebno 50 do 100 ton konopljinih vlaken, ki so se morala v enem do dveh letih zamenjati. Tako je konoplja na Nizozemskem zaradi njenih 11.000 jadrnic imela zelo pomembno vlogo.

Zaradi konoplje so se odvijale pomembne vojne, tako je Napoleon s svojo zvezo šel leta 1812 na pohod v Rusijo predvsem zaradi nje. Želel je prekiniti dobavo konoplje angleški vojski in s tem oslabeti angleško mornarico, da bi vzdrževala svoje jadrnice.

Površine s konopljo so se začele manjšati v 18. stoletju, ko so razvili stroj za obdelavo bombaža in je bistveno olajšal obdelavo bombažnih vlaken. Tako je postalo pridobivanje vlaken iz lanu in konoplje bistveno dražje zaradi težkega dela. Zmanjševanju površin s konopljo je prispevalo tudi zmanševanje prometa z jadrnicami. V 19. stoletju so začeli uvažati iz takratnih kolonij v Evropo juto in sisal, ki sta konkurirala konoplji zaradi nizke cene, ne pa zaradi kvalitete. Nizko plačilo delavcem v kolonijah je omogočilo polovico nižjo ceno juti in sisalu, kot konoplji. Razvoj papirne industrije iz lesne celuloze je prav tako zmanjšal pomen lanu in konoplje. Tako so se površine v Evropi z nekaj sto tisoč ha zmanjšale na nekaj 1000 ha v začetku 20. stoletja. Od leta 1850 do 1913 so se površine v Franciji zmanjšale s 100 000 ha na 13 000 ha. V Nemčiji je bilo v najboljših časih zasajeno 150 000 ha s konopljo, leta 1878 je bilo samo še 21 238 ha in 1915 le 417 ha. Temu je pomagal tudi poceni uvoz iz Rusije. V obeh svetovnih vojnah so se površine zelo povečale zaradi prekinjene dobave, vojska pa je nujno potrebovala trpežno vlakno. Med drugo svetovno vojno so se površine v Nemčiji povečale do 30 000 ha, ker so jo rabili za potrebe vojske.

Ko so leta 1942 Japonci izvedli invazijo na Filipine in tako prekinili dobavo manilske konoplje v ZDA, je vlada ZDA razdelila kmetom 200 ton semena konoplje, da so jo gojili za potrebe vojske. V ta namen je bil posnet tudi slaven film " Hemp for Victory ", ki ga je posnelo ameriško Ministrstvo za kmetijstvo. Danes se to ameriško ministrstvo vztrajno brani, da tega filma ni nikoli posnelo. Konoplja je danes v Ameriki najstrožje prepovedana, kot nevarno mamilo. Zakaj so jo prepovedali, preberite v naslednjem poglavju.

Konopljo je poskušal leta 1941 rešiti Henry Ford, ko je predstavil svoj nov avtomobil, ki je bil skoraj v celoti izdelan iz vlaken in plastike iz konoplje, kot pogonsko gorivo je uporabljal konopljino olje.

Po drugi svetovni vojni je industrija nudila umetna vlakna, ki so konopljino vlakno prekašala v jakosti in odpornosti na vlago. Petrokemični industrij je uspelo počasi nadomeščati rastlinska olja pri izdelavi lakov in barv.

Slika konopljine slame

Današnje površine in pomen konoplje

Proizvodnja konoplje se je v Evropi obdržala samo za posebne namene, kot so cigaretni papir, filter papir za čajne vrečke, tesnilni material v vodovodarstvu, za specialne delovne obleke in za vrvice. Šele v zadnjih letih se količino posevkov povečuje v prid konoplji.

Povojna generacija je popolnoma opustila obnovljive vire surovin za industrijo in kmetijstvo se je posvetilo samo pridobivanju hrane.

Tako je ostala konoplja pomembna le kot droga, hašiš ali marihuana. Ljudje so pozabljali njen prvenstveni namen in v zahodnem svetu so se počasi oblikovali zakoni, ki so popolnoma prepovedali gojenje konoplje, kot nevarno mamilo. Večja proizvodnja se je obdržala v Vzhodni Evropi za tehnične namene.

V Zahodni Nemčiji je 1. 1. 1982 zakon o drogah s prepovedjo proizvodnje popolnoma pokopal konopljo. Zaradi težav pri razlikovanju zakon v Nemčiji prepoveduje proizvodnjo sort za vlakno, ki imajo premalo THC-ja in so neprimerne za uporabo kot mamilo.

Pritiski kmetov in industrije na nemško vlado so vedno večji, da bi ukinila ta zakon, kajti na eni strani je veliko povpraševanje po naravnih obnovljivih vlaknih, na drugi strani pa vlada vsako leto daje subvencije, da kmetje ne obdelujejo 800 000 ha zemlje zaradi kmetijskih presežkov. Lan in oljna ogrščica se sicer zelo širita, toda konoplja bi bila mnogo prespektivnejša.

V Franciji površine pod konopljo hitro povečujejo, 1991 so imeli 4000 ha, 1993 pa 5850 ha.

Danes je gojenje konoplje v določenih državah zelo težko npr. v Nemčiji in ZDA, ker je to protizakonito, dovoljenj pa je skoraj nemogoče dobiti.

Pridelovanje konoplje se je obdržalo le v nekdanjem vzhodnem bloku, kot so države nekdanje Sovjetske zveze, Romunija in Madžarska, kjer konopljino vlakno predelujejo za tehnične namene.

Jugoslavija je bila v proizvodnji konoplje na visokem mestu v svetu. Apatin v Vojvodini je bil glavni center za konopljo. Gojili so jo še v Slavoniji, Semberiji in v okolici Leskovaca in Vranja.

Tako tudi v Sloveniji danes ni prepovedano gojiti konoplje, to je ostalo še od Jugoslavije. Zakon to dopušča, saj še imamo iste zakone, kot na Hrvaškem in v Srbiji. Večina misli, da je prepovedana, ker so časopisi vsak dan polni člankov, da so tu in tam našli nasad konoplje. Nasadi konoplje se morajo prijaviti na policiji in razložiti, da so namenjeni za pridobivanje vlakna ali semena.

V Prekmurju imata lan in konoplja veliko tradicijo. Svetovne razmere niso vplivale na pridelavo, ker je bilo Prekmurje odmaknjeno in tudi države so se hitro menjavale. Tako je moral biti prekmurski kmet samostojen in sam poskrbeti tudi za obleko in vrvi. Zato je dolgo časa gojil za svoje potrebe ti dve predivni rastlini. To so bile majhne površine, ampak imela jih je skoraj vsaka hiša. Ti dve rastlini so gojili še po drugi svetovni vojni, tako da imamo še mlade ljudi, ki znajo gojiti in predelovati lan in konopljo. Iz konoplje so izdelovali močnejše platno za vreče, plahte, delovne obleke, vrvi in ostale močnejše stvari, ki so zelo trajne in so še danes ohranjene. Iz lanu pa so izdelovali finejše platno za obleke, srajce, spodnje perilo, namizne in posteljne prte. Seme lanu so cenili v prehrani in kot zdravilo, Konopljino seme so imeli samo za prehrano živali in nadaljno setev.

Ohranilo se je tudi veliko orodja za predelavo. Tako so ohranjene vse možnosti za obuditev te stare tradicije.

Zakaj konoplja pridobiva na pomenu

Konoplja spet pridobiva na pomenu zaradi več razlogov. Trendi v svetu so nazaj k naravi. V zahodnih državah se vedno bolj veča krog potrošnikov, ki bi radi jedli bolj biološko pridelano hrano, nosili naravne obleke brez kemične obdelave in barvanja in kupovali izdelke v naravovarstveni embalaži rastlinskega izvora. Nekateri hočejo celo hiše, izolacijski materijal, preproge, pohištvo, posteljino in vse kar se le da iz naravne, obnovljive surovine. Eni so v to prisiljeni zaradi zdravstvenih težav, predvsem zaradi alergije na umetne snovi, česar je vedno več, drugi se zavedajo, da umetne snovi in materijali, ki večinoma izhajajo iz nafte, zelo obremenjujejo okolje in rušijo naravni krogotok snovi. Tretji pa vse to hočejo zaradi mode, da se pokažejo pred znanci, kako so oni ekološko zavedni, v resnici pa jih ekologija in naravovarstveni vidik malo briga.

Zato so cene naravnih izdelkov zelo visoke, predvsem konopljinih, ker je pridelava konoplje zelo omejena zaradi zakonov.

Zahodno kmetijstvo se utaplja v presežkih, kmetom plačujejo, naj zemlje ne obdelujejo. V Nemčiji na veliko pospešujejo oljno ogrščico, kot bio dizel gorivo. Če bi v Nemčiji bila dovoljena pridelava konoplje, ne bi več sejali toliko oljne ogrščice, soje, sončnic in drugih oljnic, ker jih konoplja po pridelku in kvaliteti olja vse prekaša, poleg tega pa še ostane steblo, ki se lahko zaorje in izboljša kvaliteto tal, ali pa predstavlja surovino za vlakno in celulozo.

Današnje stanje s površinami konoplje je naslednje: (Podatki FAO 1991)

Svetovne površine 279 000 ha, od tega Azija 58,8% (predvsem Kitajska in Indija), nekdanja SZ 20,8%, Evropa 19,4% (Romunija prednjači pred Francijo in Madžarsko), Južna Amerika 1.4% (predvsem Čile). Za primerjavo: lan 1 051 000 ha (nekdanja SZ in Kitajska); juta 2 2260 000 ha izključno v Aziji.

Splošni podatki o rastlini

Konoplja pripada družini najbolj razvitih rastlin konopljevk (Cannabaceae), kamor spada tudi hmelj. Ta družina spada pod deblo Urticales. Še danes ni jasno, ali imamo več vrst konoplje ali pa imamo eno zelo variabilno vrsto z mnogo varietetami. Tako lahko zasledimo različna poimenovanja, kot so Cannabis sativa, C. indica in C. ruderalis ali pa C. sativa z podvrstami in C. indica ali pa samo podvrste C. sativa.

Izhaja iz centralne Azije, od koder se je razširila po vsem svetu. Je enoletna rastlina, ki tvori steblo visoko 5 ali več metrov, ki je lahko bolj ali manj razvejeno, odvisno od sorte in gostote sajenja. Je dvodomna rastlina, to pomeni da tvori moške in ženske rastline, tvori pa tudi dvospolne rastline, oba spola na eni rastlini. Moške rastline cvetejo 2-3 tedne pred ženskimi. Moške rastline prej dozorijo, so manjše in dajo finejše vlakno kot ženske, zato imamo pri ročnem spravilu dve fazi. Najprej se spravljajo moške rastline, čez dva tedna pa še ženske rastline.

Korenina tvori vretenast sistem. Glavna korenina se z globino močno razveji, na lahkih zemljiščih prodre tudi dva metra globoko, stranske korenine pa do 60 cm globine. Osnovna masa korenin je do 40 cm globine. Kljub močno razvitemu koreninskemu sistemu je glede na nadzemni del slab, zato mora zemlja imeti dovolj hranilnih snovi in vlage za normalni razvoj korenine.

Steblo je ravno, na vrho se lahko razveji. Pri gosti setvi se rastlina ne razveji, ampak tvori dolgo ravno steblo. Mlada stebla so mehka, sočna, pokrita z žleznimi dlačicami. Z rastjo postaja steblo trše in hitro odreveni. V zrelem stanju se skorja z vlakni zelo lahko lupi od stebla. Spodnji del stebla je okrogel, srednji del šestkoten in zgornji del štirikoten. Debelina stebla variira od 6 do 60 mm, odvisno od gostote setve. Tanjše steblo vsebuje večji delež vlakna. Starejše sorte so imele okrog 10% vlakna, novejše pa dosežejo tudi 30%.H

Listi so na dolgih pecljih, dlanasto sestavljeni iz 1 do 11 lističev, največkrat iz 5 do 9 delov. Mlada rastlinica ima dva zelena kotiledona in dva slabo razvita zelena lističa. Kotiledoni v prvi periodi življenja predstavljata izvor hranilnih snovi in prve organe asimilacije. Z razvojem rastline se posušijo.

Cvet. Moški cvet je sestavljen iz svetlozelenih petih venčnih listov in petih prašnikov na dolgih tankih nitih, razporejeni na bočnih vejicah metlice. Ženski cvetovi so ravno tako razporejeni na osnovnih vejah, ki izhajajo iz pazduh listov. Ženski cvet ima pestič iz dveh oplodnih lističev in braktejo, ki obdaja plodnico.

Danes imamo že nekaj enodomnih sort, ki zato enakomerno dozorevajo in jih lahko naenkrat požanjemo.

Plod konoplje imenujemo orešek, je okroglo jajčaste oblike. Obdan je s perikarpom, ki je trd in mehanično ščiti seme. Površina ploda je gladka, sive do zelene barve, obdana s črnim mozaikom.

Smola. Po celi rastlini so razporejene žleze, najbolj pa v pazduhah listov in na listih blizu cvetov, ki izločajo smolo. Sestava te smole je zelo kompleksna, 80 do 90 % iz kanabinoidov, eteričnih olj , visokopolimernih fenolov, terpenov in voska. Do zdaj so odkrili 61 kanabinoidov in odkrivajo vedno nove. Velik delež predstavljata kanabidiol (CBD) in kanabinol (CBN). Iz skupine tetrahidrokanabinolov (THC) izhajajo psihoaktivni kanabinoidi konoplje.

V krovnih lističih semen je zelo veliko kanabinoidov, seme in vlakna pa jih ne vsebujejo.

V Evropski skupnosti je dovoljeno pridelovati sorte konopelj, ki v zgornji tretjini rastline ne vsebujejo več, kot 0.3% THC. Take konoplje je potrebno zelo veliko konzumirati, da se občuti njen učinek.

Konoplja, ki je namenjena za pridelavo vlakna se od indijske konoplje ne razlikuje samo zaradi nizke vsebnosti THC-ja, ampak tudi po večji vsebnosti CBD, ki deluje antagonistično THC-ju. Izniči njegov učinek. Zato je pomembno tudi razmerje med THC in CBD, ki lahko pri sortah, ki niso namenjene za drogo, presega razmerje 1:5.

Indijska konoplja lahko tvori 1.5 - 8 % THC-ja in razmerje med THC in CBD je čez 2:1.

Indijska in navadna konoplja se lahko že v mladih rastlinah ločita, če izmerimo vsebnost THC.

Konoplja zelo hitro raste, tvori obilno listno maso in zakrije celotno talno površino in tako uniči plevel, ker ne dobi več svetlobe. Daje največjo biomaso na enoto površine. To pomeni: Če bi z njo kurili, bi dobili največ energije na hektar površine.

Toda škoda jo je kuriti, ker je ta trenutek dragocenejša, kot surovina za papir, tekstil, tehnično vlakno, kemično industrijo, prehrano ...

Za gojenje je nezahtevna in enostavna. So različne sorte z različno rastno dobo in za različne namene.

Severnoruske sorte: Vegetacija moških rastlin 30 - 35 dni, ženskih 60 - 80 dni. Višina do 60 cm. V naših razmerah primerne za setev konec poletja ali zgodaj spomladi za pridobivanje zelo finega vlakna.

Srednjeruske sorte: Vegetacijska doba 110 - 115 dni, višina do 200 cm. Podobna je tudi naša Prekmurska sorta.

Južne sorte: Vegetacijska doba 125 - 140 dni, višina 250 - 450 cm. Gojijo jo v Vojvodini. Uspevala bi tudi pri nas.

Vzhodnoazijske sorte: Vegetacijska doba več kot 145 dni, višina 400 - 600 cm.

Sorte potem še delimo na predivne, oljne, semenske in za drogo (indijske).

Indijska konoplja tvori posebno unčinkovino THC (tetra-hidrokanabinol) v veliki koncentraciji, ki deluje psihoaktivno in se obravnava, kot mamilo, in je zaradi tega prepovedana.

Uporaba

Papir

Do leta 1883 so približno 80 % papirja izdelovali iz konopljinih vlaken. Konoplja je bila podlaga za knjige, biblije, zemljevide, bankovce, vrednostne papirje in časopise.

Surovina, iz katere so takrat, v času kolonij, proizvajali papir, so bila stara preprana jadra in vrvi, katere so prodajali pomorščaki. Za izdelavo papirja so potem še odkupovali konopljine in lanene stare obleke, prte, ponjave, vrvi in drugo.

Tako imenovani papir iz cunj, ki je iz konopljinih vlaken, velja za najdragocenejši in najtrpežnejši papir, ki se lahko izdela. Če je takšen papir vlažen, se da fino trgati, ko pa se posuši ima isto trdnost, kot prej. Pri normalni uporabi traja takšen papir stoletja.

Naši predniki so bili varčni in niso odvrgli nobenih stvari, ki so se izrabile. Do konca 19. stoletja so zbirali stare krpe in vrvi in jih prodajali papirničarjem.

Kitajci so že 100 let pred našim štetjem izdelovali papir iz konoplje. Zaradi velike trajnosti tega papirja so se ohranila njihova znanja in izkušnje dosti daljši čas, kot v Evropi. Izdelava trajnega papirja je Orientu omogočala trajno prenašane znanj iz generacije v generacijo. Tako so se lahko ta znanja ohranjala, preverjala in poglabljala. Islamci so ta način izdelave papirja odkrili šele 800 let za Kitajci, Evropejci pa so zaostajali 1400 let .

Drugi razlog, zakaj je Evropska znanost tako zaostajala za Kitajsko, je bila cerkev. Sežigala je vse tuje in domače knjige, celo biblije. Prepovedovala je branje in pisanje 95 % ljudstva. Tako so se vsa znanja od prednikov izgubljala in so morali vsako stvar gruntati znova, kaj so že sicer pogruntali njihovi predniki.

Botanik Lyster Dewey in kemik Jasson Merrill sta že leta 1916 pod okriljem ameriškega ministrstva za kmetijstvo razvila tehnologijo predelave celuloze v konopljin papir. Toda ministrstvo tega projekta ni začelo izvajati vse do tedaj, dokler niso bili razviti stroji za žetev in lupljenje konoplje. Te so predstavili leta 1938. Do takrat pa ročna žetev in obdelava konoplje za papir ni bila konkurenčna lesnemu papirju.

Pri tem postopku pridobivanja papirja se uporablja tulje, sredika konopljinega stebla, ki je do tedaj predstavljala stranski odpadek pri pridobivanju vlakna. Predstavlja 77% stebelne mase konoplje.

Bilten ameriškega ministrstva za kmetijstvo iz leta 1916 Nr. 404 poroča, da na površini 0.4 ha, posejano s konopljo, pridelamo toliko celuloze, kot na površini 1.66 ha gozda. Pri tem pa pri predelavi konopljine celuloze rabimo od ene četrtine do sedmine žveplene kisline za izločitev lignina, ki drži skupaj celulozna vlakna, lahko pa delamo brez kemikalij, če uporabljamo kalcijevo sodo. Pri tem lahko belimo papir brez klora in ne rabimo fungicidne zaščite na podlagi selena.

Konopljina celuloza lahko v celoti nadomesti drugo celulozo, iz katere izdelujemo papir, karton, računalniški papir, kuverte, časopise itd. Izdelovanje papirja iz lesa je razvila kemična industrija s podporo velikih lastnikov gozdov. Papirna industrija je danes veliki onesnaževalec okolja. Leta 1989 je bila svetovna proizvodnja papirja 160 mil ton. 92 % celuloze izhaja iz dreves, ostalo iz drugih rastlin, kot sta bambus in konoplja. Zaradi papirja posekajo ogromno gozdov, največ tropskega gozda, ki predstavlja pljuča naše Zemlje. Pridobivanje papirja iz lesa rabi dosti energije, kemije in sveže vode. Spada med največje onesnaževalce voda, tudi naša Mura je onesnažena zaradi nje. Toda poraba papirja strmo narašča in leta 2000 se bo gibala okrog 300 mil ton. To pomeni še večje krčenje gozdov. Na koncu je lesni papir kisel in zaradi tega je njegova trajnost omejena.

Papir iz konoplje lahko predstavlja podlago za številno embalažo, kot so razni kartoni, škatle, posode in druge stvari, v katerih danes kupujemo skoraj vse. Zato je to zelo pomembno, naravovarstveno ali ekološko. Danes še nimamo ekološke embalaže. V trgovini imamo na izbiro plastično vrečko iz nafte ali pa papirno iz recikliranega papirja. Toda tudi recikliran papir je bil izdelan enkrat iz lesa.

Embalaža je danes veliko breme v okolju. Sami vemo, kakšno navlako imamo vse okrog hiše, smetišč nimamo, odpadke pa nihče ne odvaža. Tako nam ne preostane drugega, kot da tisto, kaj gori zažgemo, da se vali gost črni dim ali pa vse skupaj "siplemo v grabo".

Konopljino embalažo lahko zažgemo, kompostiramo ali recikliramo in tako zaključimo krogotok snovi v naravi.

Z današnjo tehnologijo bi bila predelava konoplje v papir nekaj krat cenejša, kot iz lesa, toda za rentabilno predelavo bi morali imeti posejano najmanj 10.000 ha njiv. Zato sejajte konopljo, ker večja bo ponudba, več bo porabe.

Vlakna in tekstil

Danes celotna Evropa uvaža potrebna naravna vlakna iz nekdanjega vzhodnega bloka: Romunije, Bolgarije, Madžarske in nekdanje SZ.

Z današnjimi sortami lahko pridelamo od 2500 do 3000 kg vlaken na ha. Torej znatno prekaša lan in bombaž. Je torej na našem področju najbolj produktivna rastlina za vlakno.

Konopljino vlakno spada, kot tudi vlakna jute in lanu, med stebelna vlakna, ki se tvorijo med lesom in skorjo rastline. Konopljina in lanena vlakna so si po izgledu podobna. Ločimo primarna in sekundarna, primarna so daljša od sekundarnih in za klasičen način predelave edino uporabna. Danes se lahko izkorišča cela rastlina za papir. Z večjo gostoto setve se veča delež primarnih vlaken. Za pridobivanje vlakna se danes sejejo izkjučno enodomne sorte, ki lahko proizvedejo tudi 50% več vlaken kot dvodomne.

Primerjava rastlinskih vlaken:

	Dolžina vlakna (cm)	Premer vlakna (mm)	Dolžina celice (mm)	Premer celice (µm)	Pridelek dobre letine ( kg)
Konoplja	100-300	?	5- 55	10 - 51	3000
Lan	20-140	0.04-0.62	4 - 77	5 - 76	2000
Sisal	60-100	0.1 -0.46	0.8- 8	7 - 47	2800
Juta	150-360	0.03-1.14	0.8- 6	5 - 25	2200
Bombaž	kot celica	-	15- 56	12 - 25	800 - 1000

Viri: Andare 1980, Batra 1985, Fölster/Daimler Benz 1993

Pridobivanje vlakna je lahko na več načinov

Biološko ali godenje je najstarejši način in se še danes najbolj uporablja. Vlakno se od drevenastega dela ločuje s pomočjo mikroorganizmov, ki razgradijo pektinske vezi. Godimo lahko z rosenjem ali pa namaknjem v stoječi ali tekoči vodi. Godenje z rosenjem je najbolj enostavno in poceni, traja pa od treh tednov do enega meseca, odvisno od vremenskih razmer. Močenje v mlakah ali rekah lahko traja od enega do treh tednov, odvisno od temperature vode. Danes močijo tudi v bazenih z nekaj tonami stebel z ogreto vodo na 30 - 40oC. Tako godenje traja 3 do 4 dni in zelo smrdi.

Močenje večjih količin v bazenih ali rekah ni sprejemljivo zaradi velikega biološkega onesnaževanja vode, ki lahko pripelje do pogina rib. Najboljša metoda je torej godenje z rosenjem in cepljenjem z začetno kulturo bakterij in gljiv. Daje največji izplen vlakna dobre kvalitete, ne rabi energije in ni mukotrpno.

Različni načini godenja in različne startne kulture lahko različno vplivajo na barvo vlakna, ki je lahko temno, pepelnato sivo, zeleno do zlato rumenega in rdečkastega.

Kemični načini s pomočjo raznih baz se uporabljajo bolj v laboratorijih ali pa tam, kjer kvaliteta vlakna ni tako pomembna.

Mehanični načini se uporabljajo za ločitev nižje kvalitetnih rastlin, ki so na primer poškodovane zaradi toče.

Uporabnost vlakna

Glavne značilnosti konopljinega vlakna (Schönefeld 1955)

Čvrstost vlakna: Meritve 10 mm dolgega vlakna so pokazale da zdrži težo 46 do 72 km svoje dolžine.

Razteznost: Ista kot pri lanu, 2%. Konoplja nima elastičnega vlakna.

Higroskopičnost: Lahko veže na sebe 30% vlage.

Konoplja daje grobejše, močno vlakno, ki se v tekstilni industriji uporablja za zgornja oblačila, delovne obleke, plašče in druga oblačila, na primer nogavice. Levis je svoj prvi Jeans naredil iz konoplje.

S posebnim postopkom, kotonizacijo, lahko vlakno razceframo, da je nežnejše od bombaža. To so že od nekdaj delali s kuhanjem v alkalijah.¸

Krajša konopljina vlakna se lahko v mešanici z bombažnimi koristijo za fine tekstilne izdelke.

Izredno je uporabna za cevi, jadra, preproge, v čevljarstvu in sedlarstvu, niti, vrvice, vrvi, prte, zavese, vreče, platna za dekoracijo in embalažo, žimnice, stenske obloge itd.

V vodoinštalaterstvu je konopljina preja nenadomestljiva, kot tesnilni material.

Seme in olje

Seme konoplje predstavlja bogat izvor beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin. Do začetka našega stoletja so uporabljali konopljino seme v juhah in kašah, mnogi so jedli jedi s semenom trikrat na dan.

S hladnim stiskanjem dobimo visoko kakovostno olje, ki vsebuje celo paleto mnogih esencialnih maščobnih kislin. Ta olja so odgovorna za naš imunski sistem in čistijo arterije holesterola in oblog.

Po stiskanju ostanejo oljne pogače, ki se lahko zmeljejo in uporabijo v kruhu, poticah ali enolončnicah. Vsekakor tudi za živalsko krmo.

Nobena rastlinska hrana se ne more primerjati z konopljinim semenom. Zaradi svoje enkratne beljakovinske sestave (vsebuje esencialne aminokisline v pravilnem razmerju) in nenasičenih maščobnih kislin je idealno za našo prehrano.

Oskrbuje telo z snovmi za izgradnjo imunoglobulinov, ki skrbijo za obvarovanje našega telesa pred infekcijami. Esencialne maščobne kisline - linolna in linolenska kislina - so pomembne za zdravo kožo, lase in oči. Čistijo arterije in jačajo imunski sistem. Konoplja daje trikrat več kvalitetnejših beljakovin na površino, kot soja. Sojo ne smemo uživati surove, ker vsebuje inhibitor encima tripsina, kar je škodljivo za zdravje. Konopljino seme pa lahko surovo žvečimo.

Ekstrakt iz semen se lahko uporablja na isti način kot sojin. Za začimbo mesa, tofu ali margarino. In to stane manj, kot iz soje.

Seme tudi lahko kalimo. Konopljini kalčki imajo še višjo prehrambeno vrednost. Lahko jih uporabimo na solati ali pa pri kuhanju.

Zmleto seme lako rabimo pri kuhanju ali pa v müsli mešanicah.

S hladnim stiskanjem dobimo približno 35% olja rumenkastorjave, zelenorumene ali temnozelene barve. Najpomembnejša nenasičena kislina je (cis-) linolna. Pomembna je kot cis- izomer, dvojne vezi ne smejo preiti v trans- izomer, ker telo take več ne more izkoriščati za gradbeni material.

Vsebnost linolne kisline je odvisna od sorte in se giblje od 46 do 70%. Od nasičenih maščobnih kislin vsebuje palmitinsko 4-10% in stearinsko 4-10%.

Hladno stiskano olje je zelo občutljivo na oksidacijo, zato se mora hraniti dobo zaprto na temnem in hladnem prostoru.

Primerjava sestave rastlinskih olj:

Sestava v %	Konopljino olje	Sončnično olje	Sojino olje	Repično olje	Olivno olje	Kikirikijevo olje	Laneno olje
Nasičene maščobne kisline	9.5	7.5	14	6	14.5	17.5	13
Nenasičene m. kisline od tega	83.4	86.5	85	92	84	80	90
linolna	48.8	63	56	20	7.5	25	24
linolenska	22.8	0.5	8	9	1	-	49
oljna	11.8	23	21	63	75.5	55	17

Viri: Reuter 1987, Oetker 1983, Franke 1981

V Romuniji so selekcionirali sorte, ki dajejo najvišje pridelke 4000 litrov olja na hektar, to je pridelek 12000 kg semena. Oljna ogrščica in sončnica dajeta največ 1900 litrov olja, poleg tega pa potrebujeta ti dve rastlini veliko fitofarmacevskih sredstev, ne ostane pa za njima uporabne slame.

Za seme je najbolje sejati za to namenjene sorte. Seje se na večji razmik, na primer s sejalnico za sladkorno peso. Posevek je najbolje okopati. Žanjemo z žitnimi kombanji.

.Konopljino olje je vsestransko uporabno. Za oljne barve, firneže, mehke kite (tesnilo), za offset tiskarske barve, jedilno olje, pralne praške, margarino, milo, šampon, balzam, parfum in podlaga za eterična olja itd. Zelo je uporabno v farmacevtski industriji, kot podlaga za razne kreme in mazila.

Največji dobiček prinašajo parfumi iz konopljinega olja. Steklenička 11 ml stane 35 DEM. Iz 1ha pri zmernem pridelku 2500 lit olja lahko naredimo čez 200 000 stekleničk. Iztržimo 8 mil DEM.

Je tudi alternativa za biodizel gorivo, ker je najbolj produktivna oljnica za naše klimatsko podnebje.

Primerjava nekaterih oljnic

	Konoplja	Lan	Ogrščica	Sončnica	Soja	Ricinus	Oljna palma	Čistilni orešek
Vsebnost olja v %	35	38	43	39,7	20.3	48	33.3	35.9
Največji pridelek kg/ha	4000	532	1702	1902	600	2750	4426	4000
Viskoznost (39,7°C) cSt	?	?	43.5	35.5	36.2	285.5	39.8	29.0
Jodovo št.	158	186	99	130	131	101	51	105
Kislinsko št.	?	?	181	197	197	4	206	9
Št. omiljenja	192	192	176	190	190	168	207	185
Kurilna vrednost MJ/l	36.2	33.3	33.4	35.5	36.8	36.3	37.1	39.1

Vir: R. Seidel, Firma Elsbett Pflanzenkatalog 1993

Bioenergija

Trenutno se oskrbovanje z energijo iz rastlin ne izplača. Nafta je enostavno prepoceni in vlade tega ne podpirajo. Država preveč služi na račun energije in je sploh v njenem interesu, da je poraba čim večja, ker se potem državni proračun še bolj polni. Zato država sploh ne omejuje, npr. nakup avtomobilov, ki dosti kurijo. Toda eno je država, drugo je Zemlja. Spremembo klime čutimo že zdaj. Ena leta so zapovrstjo sušna, da se vse posuši, potem pa samo naenkrat deževno leto, da vse spet segnije. To se dogaja tudi zaradi efekta tople grede in ozonskih lukenj. V prihodnosti lahko pričakujemo še hujše naravne ujme in več ultravijoličnih žarkov na naši koži. Zdravstvene težave rastlin, kot tudi ljudi se bodo povečale. Človek bo prej ali slej prisiljen omejiti porabo fosilnih goriv in preiti na obnovljive vire, kot je biomasa, sonce, veter, voda in termalna energija.

Izkoriščanje konoplje za energetske in druge namene lahko pomeni sklenjen krogotok snovi v naravi in obnovljiv vir energije in surovin. To konkretno pomeni zmanjšanje kopičenja CO2 v atmosferi in prekinitev sekanja tropskih gozdov. Če se bodo trendi izkoriščanja fosilnih goriv še naprej tako povečevali in se bo ozon v statosferi naprej stanjševal, se bo količina kratkovalovne UV svetlobe tako povečala, da bo škodovala rastlinam. Soja je najbolj občutljiva na UV svetlobo in je danes najpomembnejši vir beljakovin za ljudsko in živalsko prehrano. Takrat bo nastopil čas za konopljo, ker kanabidioli in kanabinoli, ki jih tvori, ščitijo rastlino pred uničojočimi UV žarki.

Z žlahtnenjem konoplje na večji pridelek semena in večji delež olja se da povišati pridelek olja na 6000 litrov, kar je rentabilno, kot biodizel. Holandska študija prikazuje možnost zvečanja olja v semenu na 45% (Themagroep Regionale Ontwikkeling, 1982).

Konopljina slama ima visoko kurilno vrednost, med 14000 in 15000 kJ/kg, to je v istem rangu, kot je les, šota ali rjavi premog. Lahko jo kurimo celo ali razrezano v posebnih pečeh. Iskoriščanje slame v ta namen je ekonomsko upravičeno, če se nam gre samo za pridelek semena, ne zanima pa nas ostanek. Konopljina slama je zdaj dragocenejša za pridobivanje papirja, izolacijskega materiala ali vlaken.
Prirast biomase v Evropi različnih rastlin v tonah suhe snovi na ha

hitrorastoča drevesa	15
žitna slama	12-18
kitajska trstika	15-25
ogrščica in gorjušica	8-12
konoplja	10-12

Viri: A. Strehler 1991, Bericht des Bundes 1990

Največji pridelek daje kitajska trstika. Toda to je večletna rastlina in se težko vključuje v kolobar, potrebuje pa tudi veliko gnojil in zaščitnih sredstev.

Gradbeni in izolacijski material

Že v preteklosti se je konoplja na veliko izkoriščala v gradbeništvu zaradi njene velike zmožnosti vezanja vlage, toplotne izolacije in odpornosti na škodljivce.

Francoska firma Chenevotte Habitat F-72260 Rene je razvila postopek predelave konopljinega pazderja v gradbeni in izolacijski material z imenom "Isochanvre" (Isokonoplja).

Konopljin pazder obdajo s posebnim postopkom z mineralno osnovo. Izdelek ima naslednje prednosti: Nizka toplotna prevodnost ( 0.12 W/mK ), veliko toplotno kapaciteto, dobro zvočno izolacijo, dobro prepustnost za vlago, požarno odpornost, naravne fungicidne lastnosti, vodoodpornost, nizko težo in odpornost na žuželke.

Kot gradbeni materijal se lahko Isochanvre uporablja z gašenim apnom in cementom za temelje, tla, strehe, zidove in fasade.

ZAKAJ SO INDIJSKO KONOPLJO PREPOVEDALI?

Prepoved indijske konoplje v ZDA

Med leti 1901 in 1937 je ameriško ministrstvo za kmetijstvo vztrajno zatrjevalo, da je konoplja najprespektivnejša rastlina za njihovo kmetijstvo takoj, ko bodo na voljo stroji za žetev in ločevanje vlakna od stebla. In res sta februarja 1938 izšla dva članka prvi v reviji Popular Mechanics z naslovom "Nove milijarde vredna žetev", drugi pa v Mechanical Enginering "Lan in konoplja: od semena do platna". Članka sta opisala pomen novih strojev za proizvodnjo in predelavo konoplje in kakšen pomen bo to imelo za celotno ameriško gospodarstvo. Nakazala sta tudi vse možnosti izkoriščanja konoplje, celo kako lahko nadomesti nafto.

Ljudje so bili prepričani v novo prihodnost. Na tisoče novih izdelkov, miljoni novih delovnih mest, bi pomenilo konec velike depresije gospodarstva.

Površine s konopljo so se začele bliskovito večati, z 405 ha v letu 1930 so se do leta 1937 povečale na 5670 ha. Bil je načrt, da se vsako leto površine s konopljo podvojijo, saj se je predelovalna industrija hitro razvijala. Konoplja je kazala na ogromne profite in nadomestilo za nafto in lesno celulozo.

Razvijajoča naftna industrija, kemična industrija in lesna papirna industrija je uvidela, da konoplja predstavlja nevarnost njihovim načrtom. Za to industrijo so stale najpomembnejše ameriške banke. Tako se je razvil celoten klan proti konoplji, ki je podprl tiste ameriške politike, ki so se borili proti njej z v stilu: "Marihuana, to je najnevarnejšo mamilo v zgodovini človeštva". Glavni vodja proti konoplji je bil Harry J. Anslinger, voditelj FBN (Federal Bureau of Narcotics, iz katerega je kasneje nastala DEA, Drug Enforcement Agency). Anslinger je imel podporo strica njegove žene, finančnega ministra Andrew Mellona, ki je bil veliki lastnik Mellon-Banke, ki je močno sodelovala z Du Pont kemično industrijo.

Anslinger je 1937 začel pravo kampanijo v ameriškem kongresu z takoimenovanimi "Krvavimi akti", katere je jemal iz raznih bulevarskih časopisv, predvsem pa Hearst časopisa, ki je prikazoval razne krvave zločine, ki bi jih naj zgrešili razni priseljenci pod vplivom marihuane. Prikazoval je, da je za okrog 50% težkih kriminalnih dejanj, ki so jih naredili Španci, Mehičani, Latinoameričani, Črnci in Grki, kriv vpliv uživanja marihuane.

Seveda za to trditev ni imel nobene osnove, saj je policijska statistika takrat prikazovala, da se 65 do 75 % umorov v ZDA zgodi pod vplivom alkohola. Tudi danes je še tako.

Seveda je bil vpliv rasizma v kongresu zelo močan in je Anslinger je imel močno podporo.

Seveda se je samo nekaj izredno bogatih ljudi in policistov zavedalo zakaj točno se gre. Potencialnega vsesplošnega konkurenta, konopljo (marihuano), je bilo potrebno prepovedati, da jim ne bi zmanjšala dobičke. Tudi policija je podpirala prepoved konoplje, ker se je končala prohibicija alkohola in ogromen policijski aparat, ki se je ta čas razvil, je potreboval nekaj, kar lahko preganja in se tako zaposli. Tako je leta 1937 kongres uvedel velike davke na konopljo, leta 1938 pa jo je popolnoma prepovedal, kot najnevarnejšo mamilo.

AMA, zveza ameriških zdravnikov se je borila proti prepovedi konoplje in je dokazovala, kako pomembno zdravilo je ta prastara rastlina za človeštvo, toda ni imela dovolj moči.

Anslinger je s svojo kampanjo nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni. Dosegel je, da je bil vsak zdravnik kaznovan z zaporom, če je delal kakršnekoli poskuse z indijsko konopljo. Še več. Poskrbel je za to, da bi se ne širila kakršnakoli pozitivna novica o konoplji. Klan proti konoplji je financiral raziskave, ki so prikazovale vsemogoče sociološke in zdravstvene nevarnosti indijske konoplje.

Prastaro zdravilo, ki danes buri duhove

Do zdaj je bilo narejenih več kot 10000 študij o indijski konoplji ali marihuani, od tega kakih 4000 v ZDA. Le kakšen ducat od teh daje negativne rezultate. Kljub tolikšemu trudu znanstvenikov in dokazov se še konoplja ni opomogla s črne liste mamil.

3500 let je bila konoplja najpomembnejša in čislana zdravilna rastlina, Skupina znanstvenikov (dr. Raphael Mechoulam, NORML, High Times in Omni Magazin) je leta 1982 zaključila, da bi v primeru legalizacije marihuana nadomestila vsaj od 10 do 20% vseh zdravil, ki se dajo dobiti na recept. Z izvlečki iz indijske konoplje pa celo 40 do 50% vseh zdravil.

Med leti 1842 in 1900 je bila indijska konoplja zdravilo ena v ZDA in je predstavljala polovico vsega prometa z zdravili. Nikogar ni skrbelo zaradi njenega omamnega učinka.

1966 leta je kadilo milijone mladih Američanov indijsko konopljo, marihuano in zaskrbljeni starši in vlada je hotela vedeti, kakšni nevarnosti so izpostavljeni mladi. Sledilo je nekaj ducatov, kasneje na stotine študij, ki so raziskovale zdravstvene težave s kajenjem marihuane.

Vlada je začela naročevati vedno več raziskav.

Ni dolgo trajalo, da je cela legija znanstvenikov prišla do sklepa, da kemične snovi v indijski konoplji predstavljajo neverjetno terapevtsko moč. Prišli so prvi sklepi, kako indijska konoplja pomaga za astmo, sivo mreno, pri anoreksiji, tumorjih, epilepsiji, multipli sklerozi, distrofjii mišic, raznih bolečinah, menstruacijah itd.

Do leta 1976 ni minilo tedna, ki ne bi v medicinskih strokovnih revijah in splošnem tisku opisovali pozitivne lastnosti indijske konoplje.

Toda 1976 je ameriška vlada poskrbela za novo presenečenje. Prekinila je kakršne koli raziskave z indijsko konopljo. Pritisk farmacevtske industrije je bil velik. Prestrašila se je konoplje, kot vsestranskega zdravila. Vlagala je v proizvodnjo sintetičnih derivatov konoplje, ki pa nikakor niso delovali tako dobro, kot naravna marihuana.

Farmacevtska industrija, zveza lekarn, tobačna, žganjarska in pivovarniška industrija so začeli financirati več kot polovico od 4000 organizacij tipa "Družine proti marihuani".

Farmacevtska industrija je danes v ZDA prva veja gospodarstva po prometu in dobičku. Zaveda se, da bi z uveljavljenjem marihuane v medicini izgubili velik delež tržišča z zdravili, kaj šele, če bi jo popolnoma legalizirali. Zato si bo na vse kriplje prizadevala, da do tega ne bo prišlo.

KAKO ZASLUŽITI S KONOPLJO?

Prespektivnost rastline za naše kmetijstvo in industrijo

Danes je kmetijstvo v zelo slabem stanju, zato nas silijo razmere k iskanju novih virov zaslužka. Če pogledamo, kaj danes gojimo na naših njivah in kaj so gojili naši predniki, potem lahko sklenemo, da gojimo manj vrst rastlin, kot so jih gojili v kameni dobi. Ker živinorejo opuščamo zaradi neurejenih tržnih razmer, za katere bi morala poskrbeti naša država, skoraj več ne pridelujemo krmnih poljščin za živino, kot so razne detelje, bob, grašica, razne trave, koruza, proso, rž, ajda in ječmen. Potem še slaba cena krompirja, tako nam preostane samo še sladkorna pesa in pšenica. Toda tudi odkup pšenice je vsako leto bolj reven, neurejen. Naša država ne potrebuje domače pšenice, saj lahko uvozijo cenejšo in kvalitetnejšo.

Vsi vemo, da brez kolobarja ni zdravega kmetijstva. Zato je potrebno uvajati nove poljščine že samo z vidika kolobarjenja. In to sta lahko lan in konoplja. Konoplja je ugodilka. Ne rabi dosti hranil in škropiv, saj je do zdaj še nikoli niso škropili. Je najboljši herbicid. Ko je konoplja majhna, vzkalijo pleveli potem pa naenkrat konoplja razvije veliko listno maso in zasenči tla. Tako plevel ostane brez svetlobe in odmre. Konoplja prenese monokulturo. Lahko jo sejemo 30 let zapovrstjo, pod pogojem, da jo godimo na njivi. To pomeni, da jo pustimo ležati na zemlji 2-3 mesece, da dež in sonce izpereta hranila iz listov in stebla nazaj v zemljo in ostane samo celuloza in vlakno. Konoplja daje največ biomase na hektar glede na porabo hranil. Konopljo razen za obleke lahko izkoriščamo še za tisoče drugih stvari. Zaradi velikega povpraševanja in majhne proizvodnje ima zelo visoko ceno.

Danes so sorte konopelj, selekcionirane na velik pridelek vlakna ali semena z minimalno vsebnostjo mamila, tako da se ne more uporabljati, kot marihuana.

Žlahtnitelji po svetu žlahtnijo sorte na čim manjšo vsebnost THC-ja v rastlini, prav tako se vsako leto izpopolnjujejo merila in predpisi, ki urejajo kritično mejo vsebnosti THC-ja. Zato bo v bodočnosti morala za status konoplje in merila, kaj je za mamilo in kaj je za vlakno, poskrbeti država. Upajmo, da naši poslanci ne bodo izglasovali kakšnega zakona, ki bo prepovedal tudi gojenje navadne konoplje in bi s tem bili rešeni vsi problemi glede razlikovanj. Škoda bi bila velika v času, ko skoraj cela Evropa širi in spodbuja proizvodnjo.

Komisija Evropske gospodarske skupnosti je izdelala merila, ki urejajo proizvodnjo navadne konoplje za vlakno in seme. Najbrž se bo tudi naša vlada zgledovala po teh merilih in uredila proizvodnjo v naši državi. Tako bo kmet brez skrbi, da bi ga kdo preganjal zaradi nasada konoplje.

Predelava konoplje v platno

Postopki s konopljo so isti, kot z lanom. Pravijo, da je delo s konopljo nekoliko lažje, ker je večja rastlina in se lažje z njo manevrira. Moška konoplja začne cveteti že junja in se po cvetenju suši. Ženske cvetijo 1-2 tedna kasneje in in zori še 3-4 tedne.

Konopljo kosimo nekje od sredine julija do konca avgusta, je ne pulimo. Pustimo jo nekaj dni ležati na njivi, potem pa jo zvežemo v snopiče in postavimo v kopice. Če je dovolj zrela, doma otresemo seme, drugače pa se to ne splača. Konopljo lahko godimo v vodi ali na rosišču. Čas godenja je nekoliko daljši, kot pri lanu. Konplja je dovlj godena, ko lahko stržen lepo izvlečemo iz lubja. Godeno konopljo posušimo v kopicah ali na ograjah. Nadaljni postopki so isti, kot za lan.

Pridelava semena

Za pridelavo semena sejemo ustrezne sorte, ki so bile prej opisane. Priporoča se setev na večji razmak, kot koruza ali sladkorna pesa. Najbolje jo je sejati za metuljnicami, ki bogatijo tla z dušikom. Posevek je dobro nekajkrat okopati, dokler se rastline ne razvijejo dovolj močno. Žetev lahko pričakujemo od sredine avgusta do sredine septembra, odvisno od sorte. Pri preveč redkem posevku se lahko zgodi, da bodo stebla konoplje tako debela, da se ne bodo dala žeti z žitnim kombajnom, zato je bolje sejati nekoliko gosteje zaradi lažje žetve. Izgube semena pri žetvi s kombajnom bodo najbrž kar precejšnje, ker se seme težko izmlati, zato bi bilo dobro slamo čez nekaj dni še enkrat spustiti skozi kombajn. Druga možnost je, da konopljo pokosimo in jo čez nekaj dni, ko ovene, kombajniramo. V ta namen so boljši kombajni s pobiralno napravo, ki pa jih pri nas ni. Po žetvi se seme mora dosušiti in prevetriti, če ni dovolj čisto. Temperature sušenja naj bodo nizke do 60oC, drugače se pokvari kakovost. Seme lahko konzumiramo sveže ali pa izstisnemo olje na podoben način, kot iz bučnega semena, ampak brez praženja.


Če vas zanima več o pridelavi industrijske konoplje, nam sporočite in posredovali vam bomo podrobne informacije. Hannah biz On-Line